»Strah, kaj se mi bo zgodilo jutri, in osramočenost, da si ne morem pomagati sam.«

»Težava nastane, ko mladostniki izkusijo, da je vpliv na druge mogoče dosegati z medvrstniškim nasiljem.«

»Pomembno je, da se čim več pogovarjamo, da učenci delijo z drugimi nestrinjanje, ko opazijo medvrstniško nasilje, in se znajo postaviti na stran žrtve. Da so zaščitniki in ne da oni rešujejo težave, temveč da znajo poiskati pomoč.«

»Obžalujem medvrstniško nasilje, do katerega je prišlo, in sem nad njim zaskrbljen. Takšnega dogajanja v šolah si ne želimo.«

»Medvrstniško nasilje je zagotovo rizični dejavnik za depresivno, anksiozno vedenje pri mladostnikih, tudi za samomorilnost. Moramo pa vedeti, da vedno obstaja skupek dejavnikov, ki privede do tega. Nemogoče pokažemo s prstom na en sam dejavnik. Medvrstniško nasilje je zagotovo velika težava med razvojem mladostnika.«

»Pri obvladovanju medvrstniškega nasilja, ki je v porastu, nismo prav posebej učinkoviti, s spremembo zakonodaje bi morali tudi redefinirati vlogo staršev in zaposlenih v šolskem sistemu.«

»Zato, da izboljšamo svoje delo in da smo kot država bolj učinkoviti pri preprečevanju, prepoznavanju in odpravljanju vzrokov, ki privedejo do medvrstniškega nasilja.«

»S pogovorom rešimo številne, na prvi pogled še tako nerešljive izzive. Medvrstniško nasilje namreč ni samo izkušnja nasilja, je tudi izkušnja razčlovečenja.«

»Če imamo vsaj enega, ki se postavi na stran žrtev, zaščitnika, potem ta hierarhija razpade, ni več smešna, ni več dinamike, da bi kdo plezal po hierarhiji navzgor in pridobival moč. In če se jih na stran žrtve postavi še več, nasilja ni več.«